Sinhroniteta - ko se vse 'poklopi'

Sinhroniteta je stanje, imenovano tudi pasivna aktivnost, pomenljivo naključje ali dogodki, ki jih ni mogoče razložiti skozi kavzalno teorijo (vzrok in posledica), vendar so pomensko povezani. Koncept je prvi začel razvijati Carl Jung že leta 1920. 

Za razumevanje ali boljše - občutenje sinhronitete ne potrebujemo strokovnih izrazov. Gre preprosto za stanje odprtosti, ko nam na pot prihajajo pravi ljudje, informacije, ki jih potrebujemo v nekem trenutku, in se nam pogosteje dogajajo 'naključja', ki nas navdajajo z občutkom nekega višjega smisla in lahko pomembno vplivajo na naša življenja. 

Primer sinhronitete

Jung opisuje svoje delo s stranko, ki je imela zgrajen močan racionalni zid, ki ga ni mogel prebiti. Na eni od seans je stranka razlagala o sanjah, v katerih je dobila nakit v obliki zlatega skarabeja. Med poslušanjem je zaznal zvok večje žuželke, ki se je zaletavala v zaprto okno sobe, v kateri sta se nahajala. Sledil je nenadnemu impulzu, odprl okno in ujel žuželko, ki se je izkazala za hrošča, ki ga v slovenščini imenujemo zlata minica in je bil zaradi svoje svetleče oprave podoben skarabeju. Pomolil ga je stranki z besedami 'Tu je vaš skarabej', s čimer je dosegel preboj.

Seveda so zgodbe lahko še bolj pomenljive in imajo majhne odločitve lahko še večji vpliv na naša življenja. Spomnim se časa, ko sem bila na prehodu med službami. Udeležila sem se razgovora, na katerem so bili navdušeni nad mano in si želeli, da čim prej začnem. Jaz pa sem imela veliko pomislekov, ker sem čutila, da bo delo stresno in naporno. Na vse načine sem si skušala zagotoviti več časa za odločitev in se izogibala dogovoru. Ko sem se končno odločila za službo, je ta vodila do treh čudovitih prijateljstev in nenazadnje - spoznala sem mojo ljubezen <3

Kako doseči stanje sinhronitete

Sinhroniteto dosežemo, ko smo odprti, nevezani na dogajanje, pretočni, v ravnovesju in v višjem stanju zavesti. Pustimo se voditi, sledimo nekim notranjim impulzom brez presoje, zato to imenujemo tudi pasivna aktivnost. Sprejmemo modrost vode, ki teče, je fleksibilna in vedno najde pot. Življenje teče skozi nas, kar nam prinaša radost in obilo energije za vse, kar počnemo. Lahko bi tudi rekli, da imamo postavljeno os sveta, kanal, axis mundi ali linijo hare, kakor koli to že imenujemo.

Sinhronitete se pogosteje dogajajo v času večjih življenjskih sprememb, kot so rojstva, smrti, poroka, selitev, potovanje ... ko se nekako odmaknemo od vsakdana, doživljamo spremembe in/ali izzive in smo posledično odprti za nekaj novega. Popustimo nadzor in pričakovanja ter iščemo rešitve. 

Moje učenje

Usedem se na kolo in odhitim na druženje s prijateljico. Dom sem zapustila v prepričanju, da zamujam, zato sem zagonila, kolikor mi je moč dopuščala, čaka med približno pol ure vožnje. Po nekaj metrih začutim, da se je v kolo nekaj zataknilo, ustavim se, umaknem vejo in odhitim naprej. Kmalu dobim sporočilo, da naj upočasnim, a ga preslišim, saj se mi vendar mudi! V časovni stiski mi nagajajo rdeče luči in promet, zaradi česar sem se večkrat primorana ustaviti. Nadaljujem v hitrem ritmu, dokler med vožnjo po pločniku ne zagledam avta, ki z veliko hitrostjo zapelje v križišče, zaradi česar ga začne odnašati in gume glasno cvilijo. Prizor poskrbi, da se prestrašim, premislim in upočasnim. Začne se serija zelenih luči, vse lepo teče in hitro napredujem. Počutim se sproščeno in umirjeno, dokler ne zaslišim cerkvenega zvonca, za katerega verjamem, da oznanja uro najinega snidenja. Res ne maram zamujanja, zato ponovno pospešim. Vijugam med ljudmi in se počutim kot v video igrici, dokler me ne spodnese. Nisem padla, le ponovno opozorilo. Počasi! Sem že čisto blizu cilja in ko vsa prepotena odložim kolo in pogledam na uro, vidim, da sem prezgodnja. Tako sem imela celih 10 minut časa, da razmišljam o tem, kako nesmiselna je bila moja stiska, kako vse lepo teče, ko to dopustimo in da je vedno - čeprav našemu umu ni jasno, zakaj - dobro upoštevati notranje vodstvo. Še vedno pa mi ni jasno, kako sem za pot, ki mi običajno vzame pol ure (in nikoli ne vozim penzionersko ;)), potrebovala le okoli 15 minut.